Po srečanjih v Leccu (Italija), v Barceloni in Vicu ter v Santiagu de Compostela se je bilo potrebno soočiti z vojno na Balkanu in z njenimi posledicami. Bilo nas je sedemdeset mladih iz Španije, Italije, Slovenije ter Bosne in Hercegovine, ki smo sledili evangelijskemu klicu k pravičnosti, miru, in obrambi človekovih pravic in to tako, da smo nekaj dni živeli z begunskimi družinami v zbirnih centrih Ptuj, Maribor (“Stavbar” in “Makedonska”), Velenje (“Dijaški dom” in “Vegrad”) in Veržej. Tako smo se seznanili z življenjem in trpljenjem družin, ki so morale zapustiti svoje domove, ki so izgubile svoje člane... Samo zaradi vojne.

Živeli smo:
- podobno kot begunci, vendar le petnajst dni in v najboljšem letnem obdobju;
- različnost kultur, jezikov, običajev ter verovanja in ta različnost nas je obogatila;
- gostoljubnost s strani begunskih družin in čustveno navezanost otrok;

Videli smo:
- obličje nepravičnosti, ki postane kot vsakdanji kruh;
- mlade s pretrganim življenjem;
- razpršene družine brez materialnih sredstev;
- moške in ženske, ki kot begunci nimajo pravice do dela in ki kot "Bosanci" ne morejo svobodno potovati;
- posledice vojne: osebe, ki so pohojene v svojem dostojanstvu in prikrajšane v svoji identiteti;
- različnost socialnih razredov znotraj zbirnih centrov;
- željo po izgubljeni enotnosti in iskanje le-te:
- kako begunce zožen življenjski prostor spravlja v apatičnost in agresivnost;
- skratka, stvarnost, ki je drugačna od tiste, ki nam jo prikazujejo sredstva javnega obveščanja. Dejanskih informacij je malo in še te so manipulirane.

Odkrili smo:
- da nismo odrešeniki ničesar in nikogar. Smo pa žgoč spomin Evrope, ki pozablja vojno netolerantnosti, ki je bila načrtovana v pisarnah in razširjena z močjo sredstev javnega obveščanja.

Občutili smo:
- strah, da Bosna ni neki drugi svet in neki oddaljeni planet ter da se vojna lahko zgodi še drugod (celo v "moji hiši);
- božjo bližino ob evharistiji in molitvah tudi v Besedi, ki je postala življenje ubogega. (Izključili smo vsak prozelitizem.)

Razumeli smo:
- bolečino begunca in njegovo hrepenenje po domovini;
- njegovo negotovost in črnogledost;
- da so mu poleg materialnih sredstev in političnih rešitev potrebna znamenja prijateljstva, človeška toplina, solidarna bližina, pozorno poslušanje...

Verjamemo:
- v enakost oseb in vemo, da je več vredno to, kar nas združuje, kot pa ono, kar nas ločuje. da dostojanstvo človeka zahteva več, kot samo streho in krožnik. Zahteva tudi domovino, kulturo, prijetno okolje:
- v mednarodno solidarnost; vsem njenim pomanjkljivostim navkljub;
- v iskanje poti, ki vodijo k miru. Naša krščanska vera naj nas vzpodbuja v boju za pravičnost;
- v prostovoljce, ki skozi vse leto darujejo sami sebe v okolju, v katerem živijo;
- predvsem, da tam, kjer ni pravičnosti, tudi mir ni mogoč.

Hočemo:
- da resnična Evropa prestopi mejo dvanajsterice;
- živet v svetu, ki je dom vseh; ki je kozmopoliten, plurikulturen in plurireligiozen;
- znanstven napredek, ki je v skladu z globokimi človeškimi vrednotami;
- biti dovzetni za stvari, ki se dogajajo okrog nas in ki ustvarjajo‚"našo zgodovino".
- biti protagonisti te zgodovine in ne samo gledalci. Moramo razkrinkati versko, kulturno in etnično manipulacijo, ki pripravlja ljudi, da se sovražijo;
- povedati resnico - tisti del resnice, ki smo ga odkrili. Tako bomo glas tisti, ki nimajo glasu v časopisju, televiziji in na radiju;
- se spominjati našega kratkega in bogatega izkustva, ki smo ga bili deležni v Sloveniji. Iz tega spomina bomo črpali navdih za delo v našem domačem okolju in ohranjali vezi med nami in begunci.

Vabimo vas:
- da se prebudite in zaznate dejansko stanje:
- da ste kritični do sredstev javnega obveščanja in da se nikoli ne zadovoljite z eno samo stranjo medalje misleč, da je "vaša resnica" že Resnica;
- da vzljubite mir in da se tudi borite zanj odstranjujoč vsako znamenje nasilja med vami;
- da vzgajate in se vzgajate za mir. Boljše je namreč, da se že zdaj izognemo nesreči, kot da pa potem zdravimo rane;
- da vrednotite in se veselite kulturnih različnosti in da razkrinkate vsako obliko fašizma in absolutizma;
- da volite mir in da v vaših odločitvah mislite vedno na najbolj uboge;
- da združimo naše glasove v krik za mir.

Predlagamo vam:
- da organizirate akcije za mir in da se ustanovi komisija, ki bi ohranjala stike med Španijo, Slovenijo in Italijo;
- da molite za mir in da se vsi enkrat na mesec združimo v molitvi;
- prostovoljno delo in bivanje v zbirnih centrih za več časa in še na bolj realen način.

Naj nas evangelijska Beseda, ki smo jo živeli na Taboru Klaret naredi nosilce miru, pravičnosti in svobode!