V skladu z "opcijo za uboge", značilno za pokoncilsko duhovnost našega misijonarskega reda, smo slovenski klaretinci poskušali resno in dosledno slediti znamenjem časa, ki so se pojavila ob vojni v Bosni in Hercegovini. Od leta 1992 smo se zato v okviru svojih zmožnosti trudili za begunce. Tukaj podajamo le kronologijo pomembnejših etap našega delovanja. Izkustvo in duha tega dela pa vsaj deloma povzema >Manifest< mladih udeležencev "Tabora Klaret '94".

Kronologija

junij 1992
Po dogovoru s predstojniki začne Branko Cestnik, študent drugega letnika teologije na Gregoriani v Rimu, prostovoljno delati v zbirnem centru za begunce v Ptuju. Najprej je oskrbnik apoteke, potem pa se posveča predvsem animaciji majhnih otrok kakor tudi verski vzgoji beguncev katoliške veroizpovedi. Kmalu se mu pridružijo še nekateri mladi Ptujčani, med njimi Natalija Čačkovič.

avgust 1992
V Santiagu de Compostela je evropsko srečanje mladih iz klaretinskih organizmov. Na tem srečanju sodeluje tudi Branko s skupino mladih iz Ptuja. Ptujčani s fotografsko dokumentacijo predstavijo begunsko problematiko. Udeležence predstavitev nagovori, zato sklenejo, da bi naslednje evropsko srečanje čez dve leti bilo v Sloveniji. Gostom iz Slovenije pa predajo nekaj sredstev za nakup šolskih potrebščin za begunce.

poletje 1993
Za delo v begunskem centru vrhovno predstojništvo Branku odobri sredstva za nakup katrce. To poletje, v času svojih počitnic, v begunskem centru deluje tudi Martin. Dejavnosti so različne: od skrbi za bolne do izletov za otroke. Potrdi se odlično sodelovanje z vodstvom centra in lokalnimi oblastmi.

jesen 1993
Iz Španije in Italije začne prihajati prva večja denarna pomoč za begunce. Vzpostavi se trikotnik: Martin (Madrid), Branko (Rim), Natalija (Ptuj). Ta naveza tudi v kasnejših letih usklajuje dotok in delitev sredstev. Pri iskanju pomoči se zlasti angažira Martin v Španiji.

julij 1994
Cel mesec v begunskem centru na Ptuju deluje ekipa petih mladih klaretinskih študentov teologije. Poleg Martina in Branka so tukaj še trije Španci: Luis A., David in Luis B.. Skupina mladih Ptujčanov pa z Brankom pripravlja evropsko srečanje "Tabor Klaret".

avgust 1994
V drugi polovici meseca avgusta steče >Tabor Klaret<. 60 animatorjev iz Italije, Španije in Slovenije dela prostovoljno v šestih različnih begunskih centrih severovzhodne Slovenije. Spijo v zapuščenih delavskih barakah SCT-ja na Ptuju in se prehranjuje po enakem jedilniku kot begunci. Na koncu spišejo >Manifest< in se zavežejo za izdatnejšo iskanje in dostavljanje humanitarne pomoči.

jesen - zima 1994
Po Taboru ostane nemalo sredstev za begunce. Natalija skrbi, da pridejo v prave roke. Posebno pozornost polagamo na štipendiranje srednješolcev.

november-december 1994
V Madridu, Zaragozi, Segoviji, Valladolidu, Portollanu, Logronu, Burgosu, . skupina španskih laikov z Martinom organizira veliko kampanjo zbiranja sredstev po klaretinskih župnijah in šolah (denar, hrana, oblačila, zdravila, za osebno higieno, itd.), ki bodo namenjena za begunske centre v Velenju (Vegrad in Dijaški dom). Geslo kampanje je bil: "Odstopi drugim tudi stvari, ki jih sam potrebuješ!" Ni dovolj, da daš (se iznebiš) tistega česar več ne uporabljaš. Ena od opcij je bila, de se niso zbirala stara oblačila in obuvala.

Februar 1995
V Velenje prispe 20 tonski kamion pomoči, ki je sad polletne kampanje. Vsa zdravila, ki so se zbrala (ni jih bilo malo), so se poslala direktno v BiH. Ostale stvari so se razdelile glede na potrebe med begunskimi centri po Štajerskem.

julij 1995
Vojna v Bosni gre h koncu. Skupina mladih iz klaretinske župnije v Zaragozi dela meseca julija v centru v Velenju.

Skupina laikov in klaretincev iz Španije, v sodelovanju z Martinom, organizira počitniško kolonijo za begunske otroke v Španiji: namen je dati dečkom in deklicam možnost preživeti počitnice v drugačnem okolju, zunaj zbirnih centrov; izkusiti solidarnost in sprejem s strani otrok in odraslih; da spoznajo in na nek način občutijo Španijo: njeno kulturo, tradicijo, zgodovino, . Udeležilo se je 42 otrok in štirje starejši spremljevalci, prav tako begunci.

Patrizia Solari, žena italijanskega veleposlanika v Sloveniji, pa skupaj z Natalijo organizira letovanje begunskih otrok v Fregenah pri Rimu.

1996
Organiziranje in pošiljanje pomoči v obliki družinskih paketov v oba velenjska centra.

1997 - 1998
Centri se polagoma zapirajo zato nekateri španski organizmi začnejo sodelovati direktno z Bosno. V Sloveniji še ostanejo nekatere dejavnosti: Madridčani in Milančani štipendirajo nekatere srednješolce. Natalija skrbi za normalno delovanje mreže.

1999
Na pobudo msg. Luisa Gutierreza, klaretinca in škofa v Segoviji, nastane projekt letovanja otrok iz Odžaka (BiH) v Španiji, ki ga koordinira Martin.

Sestre frančiškanke, Marijine misijonarke, iz Odžaka poleg tega koordinirajo še projekt Mavrični mlin, oživitev tamkajšnje kmetijske zadruge in mlina, sodeluje tudi Martin.
Za več informacij o tem projektu lahko obiščete: http://members.tripod.com/miridobro.

Članki:
Clarettiani sloveni e il dramma dei profughi (v italijanščini)
Los Sin Nada (v španščini)