Ko te vidimo obsojenega, kot enega izmed mnogih, pravičnež (Pravičen), obsojen med toliko drugimi, se zavedamo odvisnosti enega od drugega, z jasnostjo vidimo v kolikšni meri razpolagajo nekateri ljudje z življenjem drugih. Ne samo za dobro: koliko ljudi nam je pomagalo v našem življenju. Tudi za slabo: lahko komu naredimo življenje nemogoče, praktično nemogoče. Tvoje življenje, tvoje edinstveno življenje v polnosti romanja je sedaj podvrženo nasilju, milosti ali neodločnosti nekaterih ljudi. Koliko slavnostnih in lopovskih rekov se je izgovorilo med sojenjem tebi. Kakšna je naša odgovornost: smo odgovorni za življenje drugih! Se bomo tega dovolj zavedali? Ali bomo dali samega sebe ljudem, za katere odgovarjamo in so v naši bližini.


Koliko lesa si med svojim življenjem prenesel na ramenih, ko si se učil tesarstva. Sedaj si si še enkrat naložil les na ramena. Na prvi pogled se zdi, kot da si se vrnil k tvojemu staremu in malo pozabljenemu poklicu. Ampak, kakšno nasprotje! Obdeloval in oblikoval si les, da bi ljudje lahko gradili hiše, orodje za delo. Tebi so naložili ta les, da bi imel kje umreti. Stvarem lahko namenimo tako različno uporabo. Lahko jih spremenimo v orodje mučenja, lahko pa so, morajo biti, orodje služenja, pomoči in bratovščine.


Ko te vidim na tleh, se spomnim tvoje prve skušnjave v puščavi. Na koncu dolgega postenja si bil lačen in si bil brez moči. Skušnjavec ti je rekel: “Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh”. Sedaj si oslabel zaradi prebedele noči, pomanjkanja hrane, udarcev vojakov, izgubljene krvi, notranje potrtosti. Zmaguje te teža lesa, tvoja koleno so šibka. Božji Sin. Vendar kot človek, z vsemi posledicami, do konca, ne da bi si prihranil našo šibkost. Nisi rekel kamnom, naj se spremenijo v preproge, da bi ublažile tvoj padec.


Marija se je bala tega grenkega srečanja, vendar si ga je želela. Srečanje med Božjim služabnikom in Gospodovo deklo. Srečanje med verskim pionirjem in prvo vernico, med edinim učiteljem in prvo učenko, prvo slednico. Srečanje med Rešiteljem in rešeno na edinstven način. Jezus, čeprav bo hotel, ne more prihraniti Mariji te bolečine . Zato ker so božji darovi in klic nepreklicni, Marija je za zmeraj njegova mati. Marija se ne more izogniti temu srečanju. Če mu ne bi stala ob strani v njegovem trpljenju, če ga ne bi spremljala na njegovi zadnji preizkušnji, bi zanikala, da je njen sin, bilo bi zanikanje materinske in učenčeve veličine.


Tvoja utrujena in negotova hoja je zavlekla čez mero čas, ki je bil načrtovan za izvršitev kazni. Potrebno je bilo pospešiti to nevšečno pot do Golgote. Ni jim bilo do tega, da bi ti olajšali težo in pot, ampak so enostavno hoteli pospešiti hojo, da bi dospeli čimprej na mesto izvršitve obsodbe. Prisilili so Simona, mimoidočega, da je nesel tvoj križ. Ne moremo vedeti, kakšne si je mislil, kakšni so bili njegovi občutki, ki so ga napolnjevali, ko je bil prisiljen izvršiti to nehvaležno nalogo. Skupaj z neznancem. Ni vedel, čeprav so ga prisilili, da je moral po stotnikovi volji nesti tvoj križ; da ti po lastni volji neseš njegov križ. Srčno si pokoren Očetovi volji in z zgodovino trpljenja in krivde ga nosiš. Ne dovoli, Gospod, da bi naše sodelovanje z Božjim načrtom bilo nezavestno, prisiljeno, čisto suženjsko.

I-V    VI-X     XI-XV    Križev pot