6.

Išči Boga "osebno"

(žeja)

Mladenič je stopil do duhovnika in mu rekel: "Iščem Boga."

Gospod župnik je odgovoril s pridigo, ki jo je mladenič potrpežljivo poslušal. Po koncu pridige se je mladenič žalosten napotil k škofu.

"Iščem Boga," je jokaje rekel škofu.

Gospod škof je pravkar končal pastirsko pismo. Prebral ga je. Mladenič je prijazno poslušal škofovo pisanje, vendar je ob koncu branja tesnoben odšel v smeri Rima.

"Iščem Boga," je rekel papežu.

Njegova Svetost se je namenila prebrati mu svojo zadnjo encikliko. Mladenič je prasnil v jok, saj več ni mogel zadrževati svojih tesnobnih občutkov.

"Zakaj jočeš?" ga vpraša papež, ki ga je tako vedenje nekoliko zmedlo.

"Iščem Boga, dajejo pa mi besede," pove mladenič, potem ko si opomore.

Tisto noč so župnik, škof in papež imeli enake sanje. Sanjali so o nekom, ki je umiral od žeje, nekdo pa mu je poskušal pomagati z dolgo razpravo o vodi.